Pogovarjali smo se s Timotejem “Zen” Štempiharjem, trenerjem ekipe Izi Dream. Z nami je delil nasvete kako uspeti v e-športu kot igralec ali trener, kako potekajo njegovi dnevi, mnenje o novem Summoners Riftu in še mnogo več.
Sam sem igral League of Legends kar nekaj let, preden sem prvič pomislil, da bi lahko bil trener. Igro sem začel igrati v letu 2010 oziroma 2011, torej že skoraj 10 let. Kmalu sem ugotovil, da mi je učenje igre bolj zabavno kot igra sama in zadeva je šla v tej smeri naprej. Dolgo časa sem učil na nižjem nivoju, dokler nisem dobil svoje prve prave ponudbe (sicer neplačane) za manjšo ekipo iz Anglije, pred petimi oziroma šestimi leti. Z veliko trdega dela in nekaj sreče sem svoje znanje o igri gradil od ekipe do ekipe, dokler nisem dosegel nivoja znanja in izkušenj, da sem začel dobivati bolj resne ponudbe z vseh koncev Evrope in kasneje iz celega sveta.
Kolikor se spomnim se pred več kot petimi leti nazaj v Sloveniji v smeri e-športov ni dogajalo prav veliko. Če bi se, ko sem začel delati v tej smeri, osredotočil na Slovenijo na žalost ne bi prišel nikamor.
So pa e-športi mednarodna industrija, tako da to, od kod prihajaš, ni prav velika ovira za delo. Večino začetniškega dela za izkušnje je zastonjsko delo na daljavo (in tega je zelo veliko), šele potem kakšna slabše plačana pozicija. Z veliko dela in sreče, se da priti zelo daleč.
Za igralce je malo drugače, če si dovolj dober, imaš dober značaj in si vajen trdega dela, te bodo trenerji, lastniki ekip in drugi igralci že našli, ni važno od kod si. Danes je industrija precej napredovala. Danes se v nekaterih ekipah, v katerih sem delal, gleda zelo zgodaj zelo daleč naprej. Ni važno v kakšni situaciji si in od kod prihajaš, če si dober v svojem delu ni pomembno nič drugega. Ljudje so zelo odprti glede tega. Sam sem videl kar nekaj primerov igralcev, ki so iz kakšne oddaljene vasi v Romuniji ali drugod in podpišejo lepo pogodbo za več denarja, kot bi ga lahko sami v svoji državi zaslužili v 10 letih. Ampak poudarjam, da mora biti igralec res dober in imeti nekaj sreče in da so take situacije na splošno bolj redke, vendar sem tekom svojega dela videl kar nekaj takih primerov.
Večino dela v e-športih se lahko opravi na daljavo, vendar so v višjih ligah problemi, ker je težje dobiti vse igralce, osebje, ipd. na skupno lokacijo.. Na splošno bi lahko rekel, da so e-športi dobili malo več pozornosti zdaj, ko svet bolj ali manj stoji. Bi rekel, da to velja tudi za Slovenijo.
Kakšen je dan trenerja video igre League of Legends?
Sredi sezone je zelo naporno.To ni lahek 8-urni delovnik, oziroma zabavanje za računalnikom, kot si ljudje včasih predstavljajo. Trenerji imamo ponavadi kar hude urnike, še posebej v manjših ekipah, kjer je ponavadi en trener odgovoren za od pet do sedem igralcev in še za vse drugo administrativno delo, ki pride zraven s to službo
Na splošno bi rekel, da se moj dan začne ob 9. uri zjutraj in konča ob 11. uri zvečer. V povprečju imam od deset do štirinajst urni delovnik, odvisno od dneva. Dnevi, kjer bi delal manj kot deset ur, so zelo redki. Nadure ne obstajajo in niso plačane, to je nekako nenapisano pravilo v e-športih, ki se verjetno ne bo spremenilo. Prav tako je ponavadi pričakovano, da večino svojega prostega časa posvetimo, v neki meri, svojemu primarnemu delu. Večina trenerjev in igralcev ima en prosti dan na teden. Trening je vedno prvi na vrsti in ni važno kdaj – ni vikendov, praznikov, počitnic in podobnih zadev, dokler sezone ni konec.
Dela je veliko in različnih vrst; priprava programa za vajo na dnevni, tedenski in mesečni ravni, sestanki z igralci/managerji, ena na ena delo z igralci za individualni napredek, skupinski sestanki, strateški sestanki, sama vadba in analiza (od pet do sedem ur na dan), analiza drugih lig, ekip in igralcev, ipd. časih še kakšno administrativno delo z organizatorji lige, s sponzorji, podjetjem v katerem delaš, ipd. Poleg vsega tega opravljaš še deset drugih nepovezanih nalog v ekipi. Včasih se pošalim, da sem poleg svojih službenih dolžnosti, ekipi in igralcem, tudi kuhar, varuška, zdravnik, oče/mama/brat, psiholog in čistilka. Vse v enem paketu, haha.
League of Legends je bila igra, ki sem jo kot najstnik igral največ in tako je ostalo tudi do danes, čeprav zdaj igram League of Legends zelo malo. V preteklosti sem igral veliko tudi Call of Duty, Dota, ipd. Večina iger, ki so mi v zadnjih parih letih všeč, so bolj strateške narave ali simulacijske igre (Europa Universalis IV, Stellaris, Magic: The Gathering, Frostpunk). Vendar, če priznam po pravici, nimam več toliko zanimanja za igre, kot sem ga imel včasih in v svojem prostem času vedno manj igram video igre. V e-športih bi se lahko pošalil, da sem pri svojih triindvajsetih letih že dedek in tako se včasih tudi počutim, ko pogledam kakšne igralce, ki so ponavadi stari od sedemnajst do devetnajst let in igrajo po šestnajst ur na dan in ne izgubijo niti malo energije ali zanimanja.
Včasih sem bil kar uspešen. Dvakrat sem s svojo ekipo, Misfits Academy, zmagal Britansko državno ligo (pomlad 2018 in poletje 2018) in enkrat Špansko državno ligo s Splyce Vipers (pomlad 2019), takrat pred več kot dva tisoč glavo množico ljudi v Sevilli in okoli 70.000 gledalcih v živo preko interneta. Trikrat sem se z raznimi ekipami uspešno uvrstil na vsakoletni evropski turnir (LEC), v katerem sodelujejo najboljše ekipe iz vseh državnih lig po Evropi. Prav tako sem imel priložnost delati kot trener pri dveh večjih ekipah (Misfits, Splyce), ki igrata v glavni evropski ligi (LEC).
FOTO: 1907 Fenerbahçe Espor, Facebook
Nimam nekega večjega neuspeha, čeprav sem neuspehov imel, še posebej v svoji zgodnji karieri, kar nekaj. Bolj bi rekel, da je v vsaki zmagi in porazu in preko dela z vsako ekipo bilo nekaj, kar bi lahko naredil bolje. In to mi je bil tudi velik del motivacije vsa ta leta, da se kot trener nadgrajujem in z vsako novo ekipo delam bolje kot s prejšnjo.
Podjetje, kot ekipa sama sta v e-športih precej nova. V Francoski ligi sta prisotna manj kot pet mesecev, tako da so to za razliko od mojih prejšnjih ekip, ki so bile večje in dalj časa prisotne, novi na tem področju. Pridružil sem se jim, ker sem iskal nekaj manjšega z manj izkušenimi igralci in imel osebno željo, da najdem igralca, ki je skriti diamant in bo lahko s treningom in trdim delom, napredoval do evropske lige (LEC) in bo pripravljen na najvišji nivo igre v Evropi.
V Franciji imajo tri divizije ekip. Ekipa je na začetku vsebovala igralce iz druge divizije, vendar je ekipa sama prvič v svoji zgodovini igrala v prvi diviziji. Na žalost, večino igralcev ni bilo pripravljenih na količino dela in težavnost, ki jo je predstavljal vstop v prvo ligo. Preskok iz druge divizije v prvo je zelo velik in večina igralcev ne zdrži. Nekako tako se je zgodilo tudi v tej ekipi in bili smo primorani zamenjati od štiri do pet igralcev za poletno sezono. Poletna sezona trenutno še vedno poteka in pričakujem, da se bomo na koncu uvrstili med top tri ekipe v Franciji.
Igra se z leti toliko spreminja, da so edina konstanta spremembe same. Nekako je to postalo del moje narave in mi ne predstavlja kakšnih večjih težav. Če hočeš uspeti v moji službi, moraš biti zelo prilagodljiv. Ker se igra spreminja na vsake dva do tri tedne, lahko zelo hitro, če nisi pripravljen, pristaneš v zelo nezavidljivi situaciji. Trenutno se mi zdi, da je igra v dobri poziciji. Večino iger odloči dobra timska igra, manj oseben talent vsakega igralca. Včasih je lahko en dober igralec kompenziral za slabo igro svojih soigralcev in jih povedel do zmage Danesje to vsak v profesionalnih ligah zelo težko – večino stvari se odloča s timsko igro.
Yone bo verjetno najbolj prisoten lik v zgodovini igre na profesionalnem nivoju. Lik omogoča zelo dobremu in izkušenemu igralcu, da zmaga skoraj sam celotno igro, če se ga igra zelo dobro. Verjetno se bodo zelo hitro zgodile spremembe, ko ga bodo dovolili v profesionalnih igrah.
Lillia se pa trenutno že igra v večini lig po svetu. Kitajski igralci jo imajo zelo radi in trenutno izgleda, da je lik boljši kot je mislila večina igralcev, tako da bomo videli kaj se bo zgodilo. Sam mislim, da bo po nekaj tednih igranja na tekmovanjih, kar popularen lik.
Svetovno prvenstvo 2020 se bliža. Katere bodo osrednje taktike (meta), ki bodo prevladovale oziroma jih pričakuješ?
Hitra in odločna igra bo ključ do zmage po mojem mnenju. Kitajske ekipe so pri hitri igri zelo dobre in če jim ponudiš dlan ti odtrgajo celo roko in še več. Ko imajo enkrat prednost je ne dajo iz rok. In tudi, če naredijo kakšno napako in vržejo igro nazaj tebi, ni nikoli nič odločeno do zadnje sekunde. Zelo težko bodo ekipe iz drugih regij konkurirale kitajskim ekipam. Vendar je nekaj evropskih ekip (G2, Mad Lions), ki se lahko prilagodijo temu stilu igre in včasih odigrajo celo boljše.
Kaj bo odločalo o zmagovalcu? Imajo evropske ekipe kakšne možnosti, da ponovno osvojijo naslov?
Sam sem letos zelo podrobno spremljal kitajsko ligo in ko primerjam njihov nivo in stil igre z našim, se mi zdi, da so naše možnosti bolj slabe. Kot sem rekel že prej, igrajo zelo hitro in krvoločno igro in večina ekip ni pripravljena na ta stil. Američani igrajo zelo počasno in neagresivno igro, po mojem mnenju imajo točno 0 % možnosti, da naredijo karkoli na letošnjem svetovnem prvenstvu. Evropske ekipe smo v boljšem položaju, vendar ne vse. Ekipe, ki lahko igrajo podoben stil kot kitajske, bodo v prednosti pred ostalimi, vendar se mi zdi, da to ne bo dovolj; kitajske ekipe imajo enostavno več izkušenj s tem stilom igre, ker je njihova celotna nacionalna liga usmerjena v smeri takšnega načina igre in počasneje kot igraš, manjše možnosti za zmago imaš.
Politika Piškotkov Uporabljamo lastne piškotke in tudi piškotke tretjih oseb, za posamezne in ponavljajoče se seje, da bi omogočili enostavno in varno navigacijo po naši spletni strani za naše uporabnike.
Hkrati uporabljamo piškotke za merjenje in pridobivanje statističnih podatkov o navigaciji uporabnikov. Piškotke lahko kadar koli konfigurirate in sprejmete ter spremenite svoje možnosti soglasja. Več informacij o naši politiki piškotkov lahko preberete tukaj.